VETRNE ELEKTRARNE NA POHORJU ALI FARSA O »ZELENEM PREHODU«, KI JI
(ŠE) NI VIDETI KONCA
Po več mesecev trajajočih aktivnostih posameznic in posameznikov, združenih v CI ZA Pohorje brez
vetrnih elektrarn ter naporih društev, ki se borijo proti umeščanju vetrnih elektrarn na Pohorje se
zdi, da bi moral biti zaključek zgodbe o nameravani gradnji 56 vetrnih elektrarn na območju
slovenjebistriškega Pohorja na dosegu roke. Pričakovanja so toliko večja tudi zaradi obljub in
sprejetega sklepa Odbora za infrastrukturo, ki je nekaj mesecev nazaj, v Državnem zboru, združil
angažirano civilno družbo, kot tudi predstavnike strokovnih institucij in lokalnih skupnosti v,
takrat se je zdelo, skupni zavezi, ustaviti enega izmed najnevarnejših scenarijev t. i. »zelenega
prehoda po slovensko«: degradacije najvrednejše krajine, narave, virov pitne vode ter življenjskega
prostora Pohork in Pohorcev.
Spomnimo: na zasedanju omenjenega odbora sta se tako leva kot desna politična opcija trudili
ustvariti vtis, da odločno nasprotujeta umeščanju vetrnih elektrarn na območje Pohorja, ki velja za
enega najvrednejših delov narave tako v slovenskem, kot tudi v evropskem merilu. V en rog so
zatrjevali, levi in desni predstavniki, kako pomembno je upoštevanje volje prebivalk in prebivalcev
Pohorja ter da brez tega umeščanja vetrnih elektrarn na Pohorje ne more biti.
In rezultat visokoletečih obljub odgovornih predstavnikov »pozicije in opozicije«? Kljub jasno
izraženi volji prebivalk in prebivalcev Pohorja, ubesedeni na zborih krajanov KS Kebelj, Tinje in
Šmartno na Pohorju ter kljub sprejetim sklepom proti umeščanju vetrnih elektrarn na Pohorje, ki
so jih sprejeli občinski sveti Občin Slovenska Bistrica, Oplotnica, Ruše in Zreče se zdi, da njihov
odločen NE ni slišan. Postopki za gradnje 200 metrov visokih monstrumov, ki bi povsem uničili
pohorsko naravo, krajino, vire pitne vode in odvzeli prihodnost generacijam Pohork in Pohorcev,
tečejo dalje.
Na Ministrstvu za naravne vire in prostor (še kar) vodijo integralni postopek za gradnjo 35 vetrnih
elektrarn na območju Areha in Treh Kraljev. Investitorjem, Energiji na veter in drugim, ki jih
zastopa podjetje JHP iz Domžal (te dni omenjano v povezavi z afero »Sodna stavba na Litijski«),
ministrstvo, pristojno za ohranjanje narave omogoča, v nedogled in v nasprotju z veljavno
zakonodajo, izjasnjevanje o izdanih negativnih mnenjih strokovnih institucij, kot tudi
dopolnjevanje projektne dokumentacije. Rok za navedeno se je sicer iztekel že v začetku decembra
prejšnje leto!!!
Prav tako na Ministrstvu za naravne vire in prostor čaka na zeleno luč projektna dokumentacija za
22 vetrnih elektrarn na območju Jurgovega, v neposredni bližini Rogle.
Za nameček naj bi v Sloveniji bilo, trenutno, aktualnih deset državnih prostorskih načrtov (DPN) za
vetrne elektrarne. Skoraj v vseh primerih so le te načrtovane na območjih ohranjenih krajin,
gozdov, vredne narave. Med njimi so tudi »Vetrne elektrarne Mislinja«, ki so načrtovane na
območjih občin Slovenska Bistrica, Zreče in Slovenske Konjice. Na problematiko umeščanja te t. i.
»zelene energetske infrastrukture« na najvrednejša naravna območja Slovenije, v nasprotju z
naravovarstveno zakonodajo, so nedavno, na protestu v prostorih Ministrstva za okolje, podnebje
in energijo, opozorili Mladi za podnebno pravičnost. Zdi se, da odločujoče strukture, med katere
sodita obe omenjeni ministrstvi, zagotovo pa se med njimi najdejo tudi podporna, kot je
Ministrstvo za infrastrukturo, ne slišijo in ne vidijo dlje od parcialnih in škodljivih interesov
posameznih lobijev, ki se jim z gradnjami vetrnih elektrarn obetajo enormni zaslužki.
Medtem se Pohorke in Pohorci ter angažirana javnost, ki se zaveda pomena ohranjanja narave in
skrbi zanjo, tudi v luči vse hitrejših in drastičnih podnebnih sprememb, sprašujemo, kako je
mogoče, da kljub devetim negativnim mnenjem strokovnih institucij, kamor sodijo Zavod RS za
varstvo narave, Zavod za gozdove Slovenije, Direkcija za vode, Občina Slovenska Bistrica,… kljub
jasno izraženi volji pohorskih lokalnih skupnosti proti gradnji vetrnih elektrarn ter sklepom
Odbora za infrastrukturo, ki se je zavezal, da bo pri umeščanju tovrstnih objektov upoštevana volja
ljudstva, postopki nemoteno tečejo, kot da ničesar od naštetega ne doprinese k zaustavitvi enega
izmed najhujših scenarijev, kjer kapital, skozi zlorabo t. i. »zelenega prehoda«, kani uničiti
najvrednejše s čimer se ponaša severovzhodni del Slovenije, izjemno naravo in krajino Pohorja!
Kje že je Akcijski načrt, spoštovani minister Kumer, ki naj bi zaživel v letu dni po uveljavitvi
zloglasnega zakona ZUNPEOVE in ki naj bi služil kot osnova za določitev območij, ustreznih za
umeščanje vetrnih elektrarn? Kot vemo, ga ni. Postopki umeščanja vetrnih elektrarn pa se
odvijajo… Brez podlag, mimo zakonodaje.
Brezbrižnost je seveda enostranska. Ministrstva, ki poniglavo sodelujejo v sprevrženem scenariju
uničiti najvrednejša naravna območja Slovenije za zaslužke posameznikov, sicer lahko peljejo
postopke in se pretvarjajo, da je vse v najlepšem redu. A ne v neskončnost.
Pohorkam in Pohorcem ter vsem, ki jim je mar za sedanjost in prihodnost Pohorja, počasi postaja
dovolj. Siti so sprenevedanja, blebetanj in mlačnosti odgovornih na ministrstvih ter političnih
floskul, ki ne dajejo rezultatov. Kot je bilo povedano že nemalokrat: v teh koncih med ljudmi še živi
zavest o odločnosti in zavezanosti vrednotam, ki so jih skozi stoletja oblikovali njihovi predniki.
Zagotovo ne zato, da bi jih sedaj, tako zlahka, kot bi si nekateri želeli, zavrgli. Morda je naposled
napočil čas za to, da Pohorje ponovno pokaže enotnost in se, združeno, zoperstavi poskusom
uničenja najvrednejšega s čimer razpolagajo in kar jim omogoča preživetje.
Vse kaže na to, da ta čas ni daleč!
PODPISNIKI:
Civilna iniciativa ZA Pohorje brez vetrnih elektrarn, zanjo Drago Mahorko
Društvo Moje Pohorje, Za Pohorje brez vetrnih elektrarn, zanj Irena Capl
Planinsko društvo Slovenska Bistrica, zanj Barbara Frešer
Planinsko društvo Slovenske Konjice, zanj Matjaž Rebernak
Prostovoljno gasilsko društvo Kebelj, zanj Robert Gumzej
Turistično društvo Lipa Kebelj, zanj Anton Smogavc